-
1 issue
['iʃu:] 1. verb1) (to give or send out, or to distribute, especially officially: The police issued a description of the criminal; Rifles were issued to the troops.) izdati2) (to flow or come out (from something): A strange noise issued from the room.) priti ven2. noun1) (the act of issuing or process of being issued: Stamp collectors like to buy new stamps on the day of issue.) izdaja2) (one number in the series of a newspaper, magazine etc: Have you seen the latest issue of that magazine?) številka3) (a subject for discussion and argument: The question of pay is not an important issue at the moment.) predmet razprave* * *I [ísju:, íšu:]nounodtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada; economy denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb); economy dohodek (od posestva); juridically sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje; medicine izliv (krvi, gnoja)at issue with s.o. — v sporu s komissue of law — izpodbijanje, oporekanjeto join issue with s.o. — prepustiti rešitev sporne zadeve sodiščuto take issue with s.o. — prerekati se s kom, trditi nasprotnoto bring s.th. to a successful issue — kaj uspešno izpeljatieconomy bank of issue — emisijska bankaII [ísju:, íšu:]1.intransitive verbpriti ven, priti na dan, izvirati, izhajati iz ( from); iztekati; priti v promet (knjiga), biti izdan (povelje); imeti za posledico;2.transitive verbizdati (publikacijo); military razdeliti, izdati (hrano, obleko, municijo); economy dati v promet (denar, vrednostne papirje), emitirati; razglasiti; commerce izpolniti menico; opremiti ( with s, z); dobaviti
См. также в других словарях:
zádnji — a e prid. (ȃ) 1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréči — vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ ȓ) 1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
